Kako se prehranjujemo

Ni pomembno samo kaj, temveč tudi kako jemo. Predvsem pa je zelo pomembno, da pazimo na pravilne kombinacije hrane. Pravilno kombiniranje hrane v posameznih obrokih vodi k dobri prebavi ter k boljšemu zdravju in počutju.

Splošni napotki, ki veljajo za vse, ne glede na to ali smo vsejedi, vegetarijanci ali presnojedci.

  • Jejmo samo takrat, ko smo lačni in ne zato, ker je čas za kosilo.
  • Jejmo nepredelano hrano, čim več sezonskega sadja, zelenjave, semen in oreščkov.
  • Jejmo čim več hrane, ki raste v naši deželi - tisto, ki je zraslo v domačem okolju, na soncu, brez skladiščenja in dodatkov za daljši rok uporabe.
  • Ne prenajedajmo se, raje zaključimo obrok, ko še nismo čisto siti. Občutek sitosti se pojavi približno 20 minut po obroku.
  • Ne jejmo, ko smo vznemirjeni, žalostni ali kako drugače čustveno prizadeti, ker bomo telesu otežili prebavo, pa še zakisalo nas bo.
  • Hrano temeljito prežvečimo, vzemimo si čas in jo s slino prepojimo v tekočo kašasto zmes. Prebava se začne že v ustih. Tam se s slino izločajo encimi. Ti encimi so narejeni tako, da najbolje razgradijo surovo hrano.
  • Lakoto med obroki lahko preženemo z oreščki in seveda s sadjem.
  • Ko imamo željo po sladkem, sezimo po suhem sadju. To pa naj bo možnosti biološko pridelano, da ne bomo po nepotrebnem užili žveplovega dioksida ali kakšnih drugih dodatkov. Za zelo sladkosnede pa na tržišču obstaja tudi presna čokolada.
  • V enem obroku ne mešajmo več vrst živil hkrati. Najbolje je zaužiti mono obrok, saj je tudi najbolj prijazen do našega telesa.
  • Dobro je, da vsak sedmi dan telo počiva in da takrat ne jemo ničesar. Pomembno pa je piti veliko tekočine v obliki bistrih sokov ali vode.
  • Dvakrat na leto je koristno opraviti kolonhidroterapijo. Občasno opravimo klistir, da telo razbremenimo strupov.
  • Najbolje za telo bi se bilo prehranjevati z biološko pridelano hrano. Vendar, če je ne dobimo ali je predraga, se pač ravnajmo po načelu, da v tistem trenutku za svoj denar kupimo najbolje, kar dobite.
  • Ob izbiri hrane, ki nam ustreza, se ne pustimo zavesti okusom, ampak bodimo raje pozorni na to, kakšno je naše počutje po zaužitju obroka.
  • Ne nasedajmo reklamam, razmišljajmo z zdravo kmečko pametjo in logiko. Mislite, da je res mogoče z nekajdnevnim pitjem določenega jogurta znižati visok holesterol, ki je posledica dolgih let napačnega prehranjevanja?
  • Ne pijmo med obrokom, saj tako z redčenjem prebavnih encimov telesu otežimo optimalni izkoristek hrane.
  • Po kosilu ali večerji ne jejmo sadja. Sadje prebavljajo drugačni želodčni sokovi kot so potrebni za prebavljanje kosila ali večerje, zato hrana v želodcu zavre in ustvarjeni so pogoji, da vas bo napenjalo.
  • Večina beljakovin (semena, oreščki, avokado, olive, meso, jajca, sir) v naši prehrani za pravilno prebavo potrebuje kislo okolje, medtem ko se večina ogljikovih hidratov (žitarice – kruh, krompir, fižol, bučnice, koruza) najbolje prebavlja v srednje alkalnem okolju (zato sendvič s salamo in sirom ni dobra izbira).
  • Sladkega sadja ne jejmo s kislim sadjem.
  • Kislo sadje lahko kombiniramo s polkislim sadjem.
  • Polkislo sadje je dobro v kombinacijij s sladkim sadjem.
  • Suhega sadja ne jejmo s svežim sadjem.
  • Prav tako ni dobra kombinacija suhega sadja in oreščkov.
  • Izogibajmo se uživanju dveh različno koncentriranih beljakovin v enem obroku.
  • Ne uživajmo maščob in beljakovin skupaj.
  • Ne jejmo kislega sadja skupaj z beljakovinami.
  • Ne kombinirajmo sladkega sadja z beljakovinami, škrobom ali kislim sadjem.V enem obroku pojejmo samo en koncentriran škrob.
  • Melon in lubenic ne jejmo v kombinaciji z nobeno drugo hrano.

Nazaj